Spontani splav: potek, krvavitev, trajanje

Potek spontanega splava je od ženske do ženske različen: pogosto se začne z rahlo krvavitvijo in krči, včasih pa ni nobenih znamenj. Ob izločitvi tkiva je krvavitev običajno močnejša kot pri menstruaciji in lahko po tem traja do približno tri tedne. Pri čakanju izločitev traja od nekaj dni do več tednov. Če se vložek kmalu po namestitvi prepoji ali ti postane omotično, takoj pokliči 112 (podatki za Slovenijo). Ponoči ti ni treba prebrati vsega: prvi koraki so pod „Doma: kaj zdaj pomaga“, vsa opozorilna znamenja pa v okvirju na koncu.

Pogosto se začne z rahlo krvavitvijo in krčevitimi bolečinami, ki spominjajo na menstruacijo. Krvavitev in bolečina nato pogosto postaneta precej močnejši kot običajno, včasih s slabostjo ali drisko. Najhujše bolečine so običajno tik pred izločitvijo tkiva in nato hitro popustijo.

Obstaja tudi druga pot: brez krvavitve, brez bolečin. Šele ultrazvok pokaže, da se nosečnost ni razvijala naprej. Temu pravimo zaostali splav. Da prej nisi ničesar občutila, ne pomeni, da si kaj spregledala. K preiskavi sodita ultrazvok in včasih odvzem krvi, saj hormon hCG pri nosečnosti, ki se ne razvija naprej, ne narašča kot običajno.

Krvavitev v zgodnji nosečnosti ne pomeni samodejno splava. Ali je do njega prišlo, ugotovi zdravnica ali zdravnik z ultrazvokom in pogovorom. Če izvid še ni jasen, na primer ker je zelo zgodaj, ultrazvok pogosto ponovijo čez en do dva tedna. Če krvaviš in si noseča ali bi lahko bila, še isti dan pokliči svojo ginekologinjo; če ni dosegljiva, pojdi v najbližjo urgentno ginekološko ambulanto v bolnišnici s porodnišnico.

O vzroku: V prvih tednih so pogosto vzrok naključne spremembe v dednem materialu zarodka, ki jih ni povzročil nihče. Velika večina izgub je posledica dejavnikov, na katere ne moreš vplivati. S krivdo to nima nič. Za stres v vsakdanjem življenju ali običajno telesno dejavnost ni dokazov, da bi bila vzrok.

Kako dolgo traja spontani splav, je odvisno od poti, ki jo izbereš z zdravnico ali zdravnikom. Pri čakanju lahko traja od nekaj dni do več tednov, da se tkivo izloči, časa pa ni mogoče načrtovati. Če vzameš tablete, se krčenje in krvavitev običajno začneta v 48 urah, izločanje pa se lahko vleče več dni. Kiretaža je kratek poseg z načrtovanim terminom.

Bolečine, krčevite ali podobne popadkom, so običajno najhujše tik pred izločitvijo in nato oslabijo. Zdravila proti bolečinam lahko pomagajo. Katero ti ustreza, se pogovori z ginekologinjo ali ponoči v urgentni ginekološki ambulanti, in tam povej tudi, kaj si že vzela.

Vsak spontani splav poteka drugače. Kar poročajo prijateljice ali forumi, ni norma. Opozorilna znamenja in kontrola z ultrazvokom sta tisto, česar se lahko držiš.

Kako huda je krvavitev pri spontanem splavu, se pokaže predvsem ob izločitvi: običajno je precej močnejša kot pri menstruaciji.

Naslednji odstavek opisuje, kaj lahko vidiš. Preskoči ga, če tega zdaj ne želiš brati.

Kri je lahko svetlo rdeča, temno rdeča ali rjavkasta. Izločijo se lahko strdki, poleg tega tkivo sluznice in včasih vrečka nosečnosti. Tkivo je lahko sivo, rožnato ali belkasto in videti nitasto. Glede na teden je lahko viden tudi sam zarodek, zelo majhen. To lahko prizadene, telesno in čustveno. Sama odločiš, ali pogledaš.

Določene številke, od katere je krvavitev „premočna“, ni. Za orientacijo: če se vložek kmalu po namestitvi prepoji ali ti ob tem postane omotično, takoj pokliči 112. Če je krvavitev močnejša kot pri menstruaciji, a brez teh znamenj, še danes pokliči ginekologinjo in povej, da si noseča. Vložki ti najbolje pokažejo količino in so v prvih dneh najpreprostejša izbira; ali ti ustrezajo tamponi ali menstrualna skodelica, se pogovori z ginekologinjo.

Če želiš tkivo ujeti, pomaga cedilo v straniščni školjki. Na željo ga lahko preiščejo: shrani ga v tesno zaprti posodi v hladilniku, dokler ga ne predaš ginekologinji ali v bolnišnici. Ali stroške preiskave krije obvezno zdravstveno zavarovanje, vprašaj vnaprej pri ginekologinji.

Po izločitvi lahko krvavitev traja do približno tri tedne, v nekaterih primerih dlje. Sčasoma običajno oslabi. Po kiretaži je običajno pričakovati le rahle krvavitve in malo bolečin.

Če krvavitev po nekaj dneh oslabi, je to običajen potek; kontrola kljub temu ostane del tega. Če preneha zelo nenadoma, je kontrola prav tako smiselna, saj ultrazvok pokaže, ali se je vse izločilo. Če se po nekaj dneh spet precej okrepi, še isti dan pokliči ginekologinjo. Če se pridružita vročina nad 38 °C ali naraščajoče bolečine, takoj pojdi v najbližjo urgentno ginekološko ambulanto, tudi dneve po izločitvi ali posegu.

Smeš prositi za pomoč.

• Pokliči ginekologinjo: Javi se pri svoji ginekologinji, izven ordinacijskega časa v urgentni ginekološki ambulanti najbližje bolnišnice s porodnišnico. Povej, da si noseča in krvaviš. Tam ti bodo povedali, ali naj prideš.
• Poišči družbo: Če lahko, vzemi koga zraven. To dobro dene in pomaga, če boš potrebovala pomoč. Če si sama, to povej po telefonu. Pri močni krvavitvi sama ne vozi avtomobila.
• Zapiši, kaj se dogaja: Zabeleži začetek, jakost krvavitve (koliko vložkov), bolečine in vročino, najbolje z uro. Dovolj so ključne besede, ali prosi nekoga, naj to naredi namesto tebe.
• Poslušaj sebe: Ravnaj se po počutju. Če ti postane omotično ali se počutiš, kot da boš omedlela, lezi in takoj pokliči 112.

Ko je jasno, da se nosečnost ne nadaljuje, so običajno tri poti. Odločaš skupaj z ginekologinjo in postopek lahko pozneje še spremeniš. Ugotovljen spontani splav brez opozorilnih znamenj praviloma ni nujni primer, ni ti treba odločati takoj. Kljub temu se kmalu javi v ordinaciji.

• Počakati: Telo tkivo izloči samo. Pri večini se tako izloči povsem; če se ne izloči vse, sledijo tablete ali poseg. Maternice ni treba operirati, zato pa časa ni mogoče načrtovati.
• Tablete: Ginekologinja predpiše zdravilo z učinkovino misoprostol, ki maternico spodbudi h krčenju. Jemanje je ambulantno, običajno v ordinaciji ali bolnišnici; krčenje in krvavitev nato običajno doživiš doma. Če se ni izločilo vse, po potrebi sledi drugi odmerek. Tablete se pogosto uporabljajo zunaj odobrene indikacije; ali stroške krije zavarovanje, preveri vnaprej pri ginekologinji. Slabost, bolečine v trebuhu, driska ali vročina se pojavljajo pogosteje, običajno le kratek čas. Če vročina traja dlje kot 24 ur ali se pojavi pozneje, takoj pojdi v najbližjo urgentno ginekološko ambulanto. Vnaprej se pogovori, katero zdravilo proti bolečinam smeš vzeti, in ne ostani sama.
• Kiretaža ali aspiracija: Kratek poseg, običajno ambulantno in v narkozi. Termin je mogoče načrtovati. Kot pri vsakem posegu obstajajo redka tveganja, o katerih zdravnica ali zdravnik prej spregovori. V redkih primerih je edina pot, na primer ob zelo močni krvavitvi ali če tkivo ostane.

Če gre vse hitro, smeš koga vzeti s seboj in prositi za čas za premislek, dokler ni opozorilnih znamenj. V ordinaciji vprašaj tudi, kako dolgo lahko traja, kdaj je kontrola in ali boš na bolniški.

Po naravnem ali medikamentoznem izločanju spada k spontanemu splavu ultrazvočni pregled, običajno po 7 do 14 dneh. Pokaže, ali se je vse izločilo. Če ostanejo ostanki, lahko odidejo z naslednjo menstruacijo, ali pa ginekologinja predlaga tablete ali poseg.

Že ob prvem stiku vprašaj za svojo krvno skupino; zapisana je v materinski knjižici, če jo že imaš. Če si Rh negativna, ginekologinja preveri, ali je potrebna injekcija anti-D.

Test nosečnosti lahko še nekaj tednov ostane pozitiven, ker hormon pada le počasi. Ali se je vse izločilo, pokaže kontrola pri ginekologinji. Če črta testa slabi, je to pričakovan potek; če test po negativnem rezultatu spet postane pozitiven, kmalu pokliči. Če je test po približno treh tednih še pozitiven, se obrni na ginekologinjo. Nosečniške težave popuščajo le počasi, možna so tudi nihanja razpoloženja.

Prva menstruacija po spontanem splavu pogosto pride čez približno pet do šest tednov, včasih pozneje. Ovulacija se lahko v posameznih primerih zgodi že po 8 do 10 dneh, torej še pred prvo menstruacijo. Če vodiš koledar cikla, krvavitve ne vnesi kot menstruacijo, ampak kot opombo, sicer premakne napovedi.

Izračun in opazovanje cikla nista primerna za kontracepcijo, tudi ne v tednih po izgubi. Če trenutno ne želiš zanositi, se o kontracepciji pogovori z ginekologinjo.

Ali in kdaj poskusiš znova, ni zgolj medicinsko vprašanje. Po naravnem izločanju ni treba počakati cikla, po kiretaži je lahko smiselno počakati eno menstruacijo. Glede spolnih odnosov obstajajo različna priporočila: nekateri svetujejo počakati, dokler težave ne popustijo, zaradi tveganja za okužbo. Vprašaj ginekologinjo, kaj velja zate.

Če gre že za drugi spontani splav ali te skrbi, se z ginekologinjo pogovori o iskanju vzroka; to lahko storiš tudi prej. Po nekaterih strokovnih informacijah za paciente se preiskava vzrokov običajno ponudi po treh splavih, genetska preiskava tkiva je smiselna že po dveh. To ni očitek tebi.

Če ne moreš delati, prosi zdravnico ali zdravnika za bolniško odsotnost, tudi če si telesno že spet v redu, čustveno pa ne. Kaj izve delodajalec, ti pojasni zdravnica ali zdravnik; diagnoze ni treba razkriti.

Po spontanem splavu ti lahko zdravnica ali zdravnik odobri bolniško odsotnost. O morebitnih drugih pravicah po poznem splavu se pozanimaj pri ginekologinji.

Spontani splavi so precej pogost dogodek, četudi se zdi, kot da si edina. To izgube ne zmanjša. Za mnoge je to otrok, ki so ga izgubile, tudi v zgodnjem tednu.

Žalovanje poteka zelo različno. Jeza, praznina, zavist do nosečnic in občutki krivde se pojavljajo, prav tako olajšanje ali občutek, da ne čutiš ničesar. Nekatere so takoj izčrpane, druge šele čez tedne. Če potrtost, tesnoba ali nespečnost ne popustijo, poišči podporo pri osebni zdravnici, ginekologinji ali drugi strokovni osebi. Če ne želiš več živeti, pokliči Samarijan na 116 123, brezplačno, ali v nujnem primeru 112.

Partner in okolica se pogosto odzovejo nerodno. Lahko poveš, kaj ti pomaga: poslušanje, prevzem klicev in terminov, ne spraševati nenehno. Če ti manjka besed, jim lahko pokažeš ta razdelek.

O tem, ali in kako je po splavu mogoč pokop ali potrdilo, se pozanimaj pri ginekologinji ali v porodnišnici; pravila se lahko razlikujejo.

Ob izgubi nosečnosti se v Sloveniji lahko pogovoriš s svojo ginekologinjo ali osebno zdravnico. Za podporo se lahko obrneš tudi na Društvo Solzice in Slovensko društvo Hospic.